Ali se pri pantomimi sme govoriti? Pravila o zvokih in kretnjah
Ali se pri pantomimi sme govoriti? Ne, prikazovalec ne sme izreči niti besede. Prepovedano je tudi šepetanje, petje, brundanje, oponašanje zvokov in oblikovanje besed z ustnicami. Dovoljeni so samo kretnje, mimika, gib telesa in dogovorjeni znaki z rokami. Ugibalci pa lahko govorijo, kolikor želijo. O sivih območjih, kot so zvoki živali ali kazanje predmetov, se dogovorite pred igro.
Ali se pri pantomimi sme govoriti, šepetati ali brundati?
Klasična pravila so stroga, ker je prav tišina tisto, kar naredi igro zabavno. Prikazovalec ne sme:
- Govoriti: niti ene besede, tudi »ja«, »ne« ali »skoraj« ne.
- Šepetati ali peti: tudi tiho brundanje melodije šteje kot zvok.
- Oponašati zvokov: lajanje, mukanje, sirene ali zvonjenje telefona.
- Oblikovati besed z ustnicami: ugibalci ne smejo brati z ustnic.
- Pisati črk: ne v zrak, ne na mizo, ne s prstom po dlani.
- Kazati na napisano besedo: na primer na napis na majici ali škatli.
Vse to bi igro spremenilo v drugo igro, v kateri bi zmagal tisti, ki najhitreje bere ali posluša.
Kaj je dovoljeno?
Na voljo vam je presenetljivo veliko orodij:
- Kretnje in gib telesa: vse, kar lahko pokažete z rokami, nogami in držo.
- Mimika: obraz pove čustvo, starost ali značaj.
- Dogovorjeni znaki: film, pesem, knjiga, število besed, zlogi in »zveni kot«.
- Kimanje in odkimavanje: ugibalcem pokažete, ali so na pravi poti.
- Kazanje na ugibalca: ko nekdo ugane, pokažete nanj in se dotaknete nosu.
Vse znake z razlago najdete v članku znaki pri pantomimi.
Kaj smejo ugibalci in nasprotna ekipa?
Tišina velja samo za prikazovalca. Ugibalci v njegovi ekipi lahko:
- Ugibajo na glas: neomejeno, kolikor hitro jim gre.
- Ponavljajo, kar vidijo: »tečeš, tečeš hitro, dirkaš«, kar prikazovalcu pomaga usmerjati.
- Sprašujejo: na primer »je to žival?«, prikazovalec pa odgovori s kimanjem ali odkimavanjem.
Nasprotna ekipa pa mora biti med potezo tiho. Ne sme ugibati na glas, ker bi s tem pomagala ali zmedla ugibalce, in ne sme namerno motiti prikazovalca. Pri tekmovalnih družbah je dobro, da nasprotna ekipa poskrbi za časomerilca, saj ima tako nalogo in manj skušnjave, da bi se vmešavala.
Siva območja: o čem se dogovoriti pred igro
Pri teh vprašanjih se družbe najpogosteje sprejo. Rešite jih, preden kdo izvleče prvi listek.
| Vprašanje | Klasično pravilo | Pogosta hišna različica |
|---|---|---|
| Zvoki živali | Prepovedani | Dovoljeni pri igri z majhnimi otroki |
| Kazanje na predmete v sobi | Prepovedano | Dovoljeno pri igri z majhnimi otroki |
| Ploskanje in tleskanje | Prepovedano | Dovoljeno za ritem pri pesmih |
| Uporaba rekvizitov | Prepovedana | Dovoljen del kostuma, na primer klobuk |
| Pomoč soigralcev | Prepovedana | Pri otrocih lahko pomaga starš iz ekipe |
| Odgovor v tujem jeziku | Ne šteje | Šteje, če pomeni isto |
Pomembno je le eno: pravilo velja za obe ekipi enako in se med igro ne spreminja.
Kako pokazati končnice in slovnico brez besed?
Slovenščina ima sklone, dvojino in množino, zato se pogosto zgodi, da ekipa ugane besedo, a v napačni obliki. Za to imajo igralci nekaj ustaljenih kretenj:
- Množina: z rokama pokažete, da je stvari več, ali prepletete mezinca obeh rok.
- Daljša ali krajša oblika: z dlanmi raztegnete ali stisnete nevidno elastiko.
- Ena beseda je pravilna, oblika ne: pokažite na ugibalca, nato krožite z roko, kar pomeni »še malo spremeni«.
- Zveni kot: povlečete se za ušesno mečico, nato pokažete besedo, ki se rima z iskano.
Pri večini družb velja, da je dovolj uganiti besedo v kateri koli obliki. Strožje ekipe zahtevajo točen zapis s kartice, kar pa je smiselno samo pri izkušenih igralcih.
Pri dolgih in sestavljenih besedah, ki jih ima slovenščina veliko, pomaga tudi znak za zloge. Položite prste na podlaket, da pokažete, koliko zlogov ima beseda, nato prikažete posamezen zlog. Tako ekipa sestavi besedo po delih, vi pa ne izgovorite niti glasu. To je pogosto hitreje kot iskanje kretnje za celo dolgo besedo.
Kdaj so zvoki dovoljeni: paket Posnemaj zvok
Če vam je tišina včasih preveč, ima igra različico, pri kateri so zvoki ves smisel. V paketu Posnemaj zvok igralec ne prikazuje, ampak oponaša zvok, ekipa pa ugiba, kaj ga povzroča. Primeri kartic:
- Hov hov (pes) in Mú (krava): za najmlajše.
- Kihanje, Apčih: vsi ga prepoznajo v sekundi.
- Telefon zvoni, Rrrring: zabavno, ko vsi sežejo po žepu.
- Sirena, Iju iju: rešilec ali gasilci, ugibalci se morajo odločiti.
- Srkanje juhe, Šlurp: smeh za mizo je zagotovljen.
- Žaba, Kre kre in Sova, Uhu: težji, ker si ju ljudje redko predstavljajo.
Ta paket je dober kot vmesni krog med strogimi tihimi krogi. Ko se vrnete k tišini, so kartice iz paketa Odigraj, kot so »Odpiranje okna« ali »Praskanje po hrbtu«, spet pravi izziv.
Kaj storiti, ko nekdo spregovori?
Zgodi se vsakemu, še posebej ko ekipa ugiba narobe in prikazovalcu uide »ne, ne«. Možne posledice:
- Mila različica: kartica ne velja, igralec vzame novo, čas teče naprej.
- Srednja različica: ekipa izgubi kartico in točko zanjo.
- Stroga različica: točko dobi nasprotna ekipa.
Pri igri z otroki izberite milo različico, saj se najmlajšim beseda pogosto izmuzne od navdušenja, ne zato, ker bi želeli goljufati. Pri izkušenih igralcih stroga različica poskrbi, da vsi resnično molčijo. Celotna pravila, vključno z reševanjem sporov, so zbrana v članku pravila pantomime.
